Barvanje napušča
Barvanje napušča je koristno za celoten objekt. Strešni napušč je stičišče poševne strehe in fasade. Evropsko stavbarstvo je uveljavilo kratke napušče, ki kot sestavni del fasade zaključujejo lice hiše. Oblika tovrstnega napušča varuje streho pred vplivi močnih vetrov. V drugi polovici 20.stoletja so se napušči predvsem pri stanovanjskih hišah poenostavili ter podaljšali. V zadnjem času, ko posledice klimatskih sprememb čutimo tudi kot rušilne vetrove, se mora tudi arhitektura zgradb prilagoditi novim pogojem. Pri poševnih strehah je dobrodošel klimatskim razmeram prilagojen napušč. Tako enostavni daljši napušči kot kratki in reliefno oblikovani napušči predstavljajo toplotni most, ki ga je še posebej pri nizkoenergijski gradnji nujno toplotno zaščititi. Vedno bolj pogosta je obdelava kapnih napuščev, kateri imajo enak izgled kot fasada objekta. Glavno vlogo kvalitetne izvedbe so pravilno izbrani materiali, saj se je v preteklosti uporabljalo vlagoodporne mavčne plošče, ki so se izkazale za slabo investicijo.
Najbolj primerna materiala za obdelavo napušča so plošče. Plošče so izredno lahke, nosilne, vodoodporne in nezahtevne za obdelavo. Plošče so sestavljene iz ekstrudiranega polistirola, ter obojestransko armirano s steklenimi vlakni in prevlečeno s plastjo malte. Barvanje napušča je zahtevnejše delo, ker je ponavadi to delo na večji višini. Barvanje napušča je potrebno zato, da se les ne uničuje in da je zaščiten pred vlago, vodo in soncem. Napušč bi bilo potrebno prebarvati tam, ko je izpostavljen soncu in dežju na vsake dve do štiri leta. Ostali predeli, ki pa niso tako izpostavljeni vremenskim vplivom (strop napušča) pa zadostuje tudi barvanje na deset let ali več. Ker vam redno barvanje ohrani les, če pa zamudimo z barvanjem lesa se les tako uniči, razsuši in razpoka, da ga ne moremo več popravit, pa če tudi ga potem večkrat barvamo, ne bo nikoli tak kot je bil. Barvanje napušča je težaško delo, zato je primerno, da se poprej pozanimate kdo lahko to stori za vas s svojo strokovno usposobljenostjo. Poznamo več tipov izvedbe napuščev - od lesenih oblog različnih izvedb do izvedbe s toplotno izolacijo oz. "betonit" ploščami.
Vse je odvisno od vaše zasnove objekta, zamisli fasade in konteksta celotnega objekta, če imate npr. zidane ali kovane balkonske ograje se zagotovo ne boste odločili za lesen napušč v "klasični" škatlasti izvedbi. ob izdelavi ostrešja, če želite imeti lesen opaž nad špirovci (špirovci in lege vidni, "glave" obdelane) oziroma ob izdelavi fasade - napušč naj bi bil zaključen pred izvedbo zaključnega sloja fasade (tukaj je lahko napušč pod špirovci v leseni ali montažni izvedbi) Pri napuščih je potrebno upoštevati, da so izpostavljeni zunanjim atmosferskim vplivom. Ponudimo lahko material, katerega je možno tankoslojno obdelati s fasadno barvo, kadar se zahteva poenoten videz kot npr. fasada izdelana z zaključno tankoslojno barvo. Pri takšni rešitvi pride v poštev plošča iz trde pene, ki je vodo ne vpojna, ojačana z malto in mrežico na obeh straneh plošče. Ima zelo dobro toplotno izolativnost, je lahka za montažo in enostavna za oblikovanje – razrezi. Ladijski pod na tramovih je tudi en faktor odločanja za barvanje napušča, ki pa niti ni tako zanemarljiv \Vj x/jxEk prodira v notranjost gradbene konstrukcije. Vlaga je nosilec kislih ionov, ki povzročajo rjavenje armature (volumen tako nastalih oksidov in soli je velik in povzroča nastajanje razpok v strukturi – to med drugim zmanjšuje toplotno izolacijo zgradbe), in nečistoč, ki se nalagajo predvsem na površini fasade, večja vlažnost povzroča rast mikroorganizmov (plesni, alge, mahovi) in tako naprej. Drugi vzrok propadanja je sončna svetloba, predvsem nevidni deli spektra, kot sta UV- in IR-območji, ki povzročata propadanje vezivnih materialov v gradbeni strukturi, s tem pa zmanjševanje trdnosti in še lažji dostop vlage v notranjost zidu.


Izbrati je torej treba tak premaz in barvni odtenek, ki bo omogočal hitro izmenjavanje vlage in preprečeval preveliko nalaganje toplotne energije na površino fasade. Z vlago sta povezana dva fizikalna pojava: paroprepustnost in vodoodbojnost. Pomemben je tudi vpliv barvnega odtenka na zaščito fasade, saj temnejši barvni odtenki absorbirajo več toplotne energije, kar lahko v primeru, če se ta kopiči na površini, povzroča hitrejši propad materiala. Kadar gre za obnavljanje starih fasad, ki so vezivno že zelo revne, obenem pa še lasasto razpokane, je pametno izbrati barvo, ki te razpoke ne le prekrije, temveč tudi prepreči pokanje novega barvnega filma. Z uporabo visoko stabilnih UV in vremensko obstojnih pigmentov pa zaščitno funkcijo premaza še izboljšamo. Izbira barvnih odtenkov je manjša, saj uporabljamo le anorganske pigmente, ki izpolnjujejo zahtevo po alkalni UV in vremenski obstojnosti, kar velja tudi za premaze na silikatni osnovi. V primerjavi s silikonsko fasadno barvo so ekonomsko bolj ugodne barve, ki z nekoliko manjšim deležem silikonske smole in večjim deležem disperzijskega veziva še vedno sodijo v razred visoko paroprepustnih in vodoodbojnih premazov. Zelo pomembni pa so tudi način aplikacije, ustrezni vremenski in temperaturni pogoji v času aplikacije in sušenja, pravilna zaščita fasadnih površin pred vlago in pretiranim osončenjem v času barvanja in pa tako dalje. Barvanje fasad je zapleten proces, zato je najboljše da ga prepustite strokovnjakom in se ga ne lotevate na lastno pest.