Naslednji večji korak se je zgodil leta 1952, ko je v Nemčiji prišel na trg prvi sistemski oder. Vzporedno z njim so se oblikovali prvi standardi za odre (DIN 4420:1952-01), ki so jim kasneje sledili drugi (DIN 4422:1977-03: Premični odri; DIN 4420:1980-03: Delovni in varovalni odri; DIN 4421:1982-08: Nosilni odri; DIN 4424:1987-06: Kovinski odri).

Ta prvi sistemski oder poznamo danes kot tipski H oder. Ime izhaja iz oblike prvotnih okvirjev, ki je identičen črki H in ki se je sestavljal na pol etaže, na višini ograje. Danes je večina okvirjev pravokotne oblike. Vsaka oblika ima svoje prednosti, ime pa je ostalo enako. H oder poznamo v aluminijasti in jekleni izvedbi. Jeklena izvedba predstavlja bolj stabilen oder, ki je bolj prijazen za uporabnika. Aluminijasti H odri so bolj prijazni za monterje odra, saj so lažji. Manjša teža pomeni hitrejše delo in cenejši prevoz. H odri so ne glede na uporabljen material sestavljeni iz podstavkov, H okvirjev, ki združujejo dve vertikali in jarem, pohodnih plošč, prehodov z lestvijo, zaščitnih desk, čelnih ograj, diagonal in sider. Na voljo so tudi dodatni elementi: konzole, zaščitne mreže za fasaderje in za krovce, zoženi ali razširjeni okvirji, okvirji za pločnike, zaščitni podesti nad vhodi itd.

H odri so najbolj primerni za večje ravne površine. Zasnovani so za hitro montažo in demontažo, niso pa prilagodljivi za večje višinske razlike in druge ovire pri razgibanih objektih. V ta namen so se razvili tako imenovani modularni odri.