Gradbeni in fasadni
Tako gradbeni kot fasadni odri spadajo med delovne odre, ki se že od nekdaj uporabljajo kot pomožne konstrukcije pri gradnji, obnovi in restavriranju objektov. Delovni odri obsegajo vse vrste odrov, ki jih ljudje uporabljamo za opravljanje dela. Najpogosteje jih imenujemo tudi gradbeni odri, v kolikor z njimi gradimo objekt ali fasadni odri, v kolikor z njimi obnavljamo samo fasado. Pod tem vidikom bi delovni oder lahko imenovali tudi restavratorski oder, s katerim restavriramo objekte in podobno. Delovne odre postavljamo tudi za montaže klim in različnih drugih napeljav ter drugih posegov na zunanjem ovoju stavb, kot je npr. montaža oken, žaluzij, rolet. Pogosto se odri postavljajo tudi za izvajanje del na strehah, kot je prekrivanje obstoječih streh, montaža sončnih elektrarn in podobno. Vsa ta poimenovanja delovnega odra so torej vezana na namen njihove uporabe.
Prvi ostanki delovnega odra segajo v čas 17.000 let pr.n.št, ko so si z njim pomagali pri ustvarjanju jamskih slikarij. Slike odrov in arheološke ostanke odrov najdemo v vseh antičnih kulturah, v srednjem veku, pri gradnji gradov in utrdb, nadalje v renesansi. Pri svojem delu so jih uporabljali tudi veliki možje kot Leonardo da Vinci in Galileo Galilei. Vsi ti možje so ne le uporabljali gradbene odre za gradnjo svojih mojstrovin, ampak so jih tudi razvijali in oblikovali v skladu s svojimi potrebami. Zgodovinsko gledano so bili odri vedno le pomožno sredstvo za doseganje cilja, predvsem gradnjo objektov in spomenikov.